Estonija

Estonsko gospodarstvo je majhno, a izjemno dinamično in sodobno, z močnim poudarkom na digitalizaciji, inovacijah za zagon tehnologij in e-poslovanju.

Estonija, ki je od leta 2004 članica EU, ima sodobno tržno usmerjeno gospodarstvo in eno od višjih ravni dohodkov na prebivalca v Srednji Evropi in Baltski regiji. Vzpostavljene ima močne trgovinske vezi s Finsko, Švedsko, Nemčijo in Rusijo. Njeno gospodarstvo je močno odvisno od trgovine in občutljivo na tuja nihanja.

Estonija je najbolj transparentna in najmanj koruptivna država v regiji srednje in vzhodne Evrope.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 73 % BDP, sledita mu industrija s 25 % in kmetijstvo z 2 %.

Storitveni sektor je ključni del estonskega gospodarstva in zaposluje približno 70 % delovne sile. Storitveni sektor je uspešen zaradi visoke stopnje digitalizacije, saj Estonija velja za eno najbolj digitalno naprednih držav na svetu, zlasti na področju e-uprave. Večina državnih storitev je dostopnih prek spleta, skoraj 99 % bančnih transakcij pa se izvaja elektronsko. Najpomembnejši segment so Informacijsko-komunikacijske tehnologije, saj več kot 9.000 IKT podjetij ustvari približno 8 % BDP. Estonija ima največ zagonskih podjetij in samorogov na prebivalca v Evropi. Pomembni so tudi transport in logistika, biotehnologija, ter finančne storitve.

Industrijski sektor zaposluje približno 27 % delovne sile. Najpomembnejše dejavnosti industrijskega sektorja so živilska industrija, elektronika, proizvodnja električne energije, ter kemična in lesno predelovalna industrija. Proizvodnja elektronske in električne opreme, zlasti v Talinu in okolici, je med najhitreje rastočimi panogami. Prevladujoči segmenti elektronske industrije so proizvodnja električnih strojev in naprav, telekomunikacijska oprema, ter medicinski, precizni in optični instrumenti. Estonija je vodilna proizvajalka pohištva iz lesa za evropski trg, zlasti za Skandinavijo. Zadnjih 10 let je Estonija največja izvoznica evropskih lesenih hiš. Po podatkih Statističnega urada Estonije, se je obseg industrijske proizvodnje v Estoniji leta 2024 medletno zmanjšal za -4 %. Leta 2024 je bilo 67,4 % celotne proizvodnje predelovalne industrije prodane na zunanje trge.

Kmetijski sektor je relativno majhen, a ostaja tradicionalno pomemben del gospodarstva. Zaposluje slabe 3 % delovne sile. Obdelovalne površine obsegajo skoraj 1 mio hektarjev, gozdovi pokrivajo 2,4 mio hektarjev. Glavni pridelki so žita, krompir in zelenjava. Ribištvo je prav tako pomembno, podprto z obsežno obalo in otočji v Baltskem morju. Estonski živilski trg kaže potencial za uvoz visokokakovostnih in ekoloških izdelkov, saj potrošniki, zlasti mlajši in tisti z višjimi dohodki, vse bolj povprašujejo po ekološki hrani, vinu in inovativnih prehrambnih izdelkih.
 

Poslovne priložnosti v Estoniji

Estonija velja za eno najbolj poslovno prijaznih držav v Evropi, saj združuje napredno digitalno infrastrukturo, ugoden davčni sistem in odprto gospodarstvo, ki privlači tuje vlagatelje in inovativna podjetja. Tuje in domače naložbe v Estoniji so po zakonu obravnavane enako.

Ustanovitev podjetja v Estoniji traja manj kot 20 minut, registracijo pa je možno v celoti opraviti prek spleta. Podjetja, registrirana v Estoniji, ne plačujejo davka na dohodek od reinvestiranih dobičkov.

Estonija se ponaša z visoko usposobljeno delovno silo, saj 43 % prebivalstva dosega terciarno izobrazbo, s čimer se uvršča v sam vrh EU.
Estonsko poslovno okolje dodatno podpirajo vladne spodbude, kot so brezplačne svetovalne storitve Estonian Investment Agency (EIA), ki pomaga tujim vlagateljem pri iskanju priložnosti, in subvencije za inovativne projekte.

Najbolj perspektivne panoge v Estoniji ponujajo obilico poslovnih priložnosti, zlasti v sektorjih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), zelenih tehnologij, pametne logistike in zdravstvenih tehnologij.

 

• Poslovne priložnosti v IKT se ponujajo na področju razvoja programske opreme, kibernetske varnosti, umetne inteligence, storitev v oblaku in blockchain tehnologije.
• V vzponu so zelene tehnologije, saj Estonija stremi k ogljični nevtralnosti do leta 2050. Priložnosti se ponujajo na področju tehnologij zelenega vodika, zajemanju in shranjevanju ogljika (CCS), vetrne in sončne energije. E-mobilnost odpira možnosti v pametnih polnilnih sistemih, tehnologijah vehicle-to-grid (V2G) in avtonomnih vozilih.
• Zdravstveni sektor, zlasti digitalno zdravstvo, je v porastu zaradi staranja prebivalstva in povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah. Priložnosti obstajajo v razvoju telemedicine, zdravstvene informatike in biotehnologije.
• Na področju logistike se priložnosti ponujajo v inteligentnih prometnih sistemih (ITS) za optimizacijo logističnih procesov, programskih rešitvah za upravljanje logističnih verig in spletne trgovine, ter v pametnih dostavnih tehnologijah vključno z droni in dostavo zadnjega kilometra.

Več o poslovnih priložnostih na estonskem trgu si preberite tukaj
 

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje v Estoniji

Največji izziv je majhen domači trg, ki omejuje potencial rasti.

Največjo konkurenco na trgu predstavljajo finska in švedska podjetja, na nekaterih področjih pa konkurente vse bolj prehitevajo tudi kitajska podjetja.

Estonija se sooča s staranjem prebivalstva in izseljevanjem mladih v tujino. To vodi v pomanjkanje kvalificirane delovne sile, kar zavira rast določenih sektorjev, zlasti v industriji in IT.

V zadnjih letih je Estonija beležila visoke stopnje inflacije, predvsem zaradi cen energije in hrane, kar zmanjšuje kupno moč prebivalstva in vpliva na domačo porabo.

 
Uvoz in izvoz Slovenije v Estonijo

Blagovna menjava med Slovenijo in Estonijo je v letu 2024 dosegla 141 mio EUR, s čemer se je Estonija uvrstila na 47. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.
 
Več o uvozu in izvozu Slovenije v Estonijo preberite tukaj

 

 

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.